V začetku marca je Rusijo svetlobo ugledala še zadnja tekma svetovnega pokala in hkrati prvega svetovnega prvenstva v lednem plezanju.

Kirov, leži kakih 1000 km iz Moskve proti vzhodu s transibirsko železnico. Poceni karte nas v kupeju po 15h vožnje iz glavnega mesta pripeljejo v pravo socialistično mesto, ki je bilo do 2. svetovne vojne zaprto za tujce, saj so tam izdelovali najmočnejša orožja. Danes med številnimi tovarnami in bloki tam živi kar pol milijona prebivalcev. Za dobro jutro nam sibirsko podnebje vošči dobrodošlico z -20 stopinjami C pod ničlo, hvala! Manjkalo ni tudi izpušnih plinov ruske nafte iz najstarejših modelov avtomobilov. No, tudi kakšena prestižna limuzina s črnimi šipami se kdaj pa kdaj pripelje mimo.

Rusi, ki so iznajdljivi na velikih področjih so za postavitev plezalne konstrukcije izkoristili kar skakalno konstrukcijo za smučarske skoke. Slovenske barve sta tokrat zastopala Jernej Vukotič in Tjaša Kosič, s katerima sem v Kirov odpotoval že teden dni pred tekmo. Tam sta opravila s kar nekaj treningi. Tretji dan smo imeli bližnje spoznavanje ambulante. Jernej si je namreč pri hitrosti zapičil cepin skozi prst. Prerezan živc je bila najhujša ovira pred nadaljnim tekmovanjem, katerega pa sta oba opravila solidno, več o rezultatih na www.pzs.si.