Medtem, ko doma prevladuje vlažno in mrzlo vreme smo se podali malenkost pomladi na proti. Zgodnja 4. ura za vstajanje je bila pravšnja, da smo lahko izkoristili popolni sončen dan v prečudoviti Istri na Hrvaškem. Na carini smo se  že spoznali s problematiko hrvaško-slovenskih odnosov, saj nas je tamkajšnji policaj zadrževal dobre pol urce, a ni bilo nekaj kilometrov stran on meje, kjer nas ponovno ustavi policija in zaračuna nekaj “brezveznih” kazni.

Nič nas ni bolj gnalo naprej do Limskega kanala, kot prečudovito toplo vreme, kjer so se že pričele priprave za “base-jump” oz. padalski skok iz tamkajšnjega mostu. Koncentracija je bila na višku, ko smo stali na vrhu mostu, na prepovedanem delu, mimo pa so drveli avtomobili in se čudili našim dejanjem. Sledi prestop čez ograjo in se podajanje v neverjetno globino kanala, kjer popravnega izpita ni več. Po opravljenih treh skokih se še zadnjič zložijo skrbno čuvana padala, ki zahtevajo kar pol ure zlaganja.

Pot nas je peljala naprej, vse do južnega predela tega ogromnega polotoka, kjer je sledilo še nekaj adrenalinskega plezanja, bratov Vukotič, po vertikalno odrezanih stenah. To nad vse zanimivo plezališče nas je znova presenetilo, saj smo izkoristili še zadnje sončne žarke, ki so Jerneju napolnili nove moči za preplezano smer z oceno 8a.

Za konec pa še nekaj heca po zanimivih balvanih…in zgodba se je zaklučila z vrnitvijo domov.