
Že kot otroka me je mati vlačila po hribih, kjer sem razvil pravo ljubezen do hribov in se nato začel ukvarjati s športnim in lednim plezanjem. Na tekmovanjih sem posegal po visokih mestih a mi je to pot prekrižal kompliciran zlom roke. Ker se od velikih športnih aktivnosti nisem mogel kar tako na hitro posloviti, sem poprijel za fotoaparat in jih začel beližiti. Moment zloma roke mi je dal vedeti da je v športni fotografiji to najpomembnejši trenutek, ki se zgodi nenadoma, le tega pa ne smeš zamuditi. Nestrpno sem potihem pričakoval trenutek, ko bom vse moje znanje o športni fotografiji uredil v celoto in ga še naknadno nadgradil, sedaj je prišel ta trenutek, trenutek, ko sem uspešno pripeljal do konca mojo diplomsko delo o najljubši tematiki, Športni fotografiji. Po uspešnem zagovoru na Inštitutu in akademiji za multimedije, od ponedeljka 17.maja nisem imel niti toliko časa, da spišem novico za blog. Očitno se je multimedijsko delo že krepko začelo kopičiti =)